Pregled gospodarskih gibanj v državi Turčiji

Statistični indikatorji za obdobje 2019-2016

2019* 2018* 2017 2016
 Število prebivalcev (v mio): 83,0 81,9 80,7 79,5
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 101++ 103
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 791,9 747,8 745,4 776,3
 BDP per capita (v EUR): 9.542 9.126 9.230 9.766
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 2.016,3 1.891,8 1.865,4 1.744,8
 BDP per capita (PPP, v EUR): 24.305 23.092 23.106 21.946
 Rast BDP (v %): 4,1 4,4 7,0 3,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 10,6 10,6 11,1 10,9
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 8,0 9,1 11,1 7,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -216,3 -203,4 -198,9 -172,1
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 164,0 152,4 147,3 135,3
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,4 5,2 12,0 -1,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 4,3 5,9 8,6 3,7
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 12,3 10,1 9,3 11,6
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 74,5+ 290,2 229,6
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 150,8+ 567,9 379,2
Stopnja tveganja države (op): / 47 50 51
Razred tveganja (op): / C C C
Enostavnost poslovanja**: / 60 69 63

Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.

(*)   EIU napoved
(**)  Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar (posodobljeno junij 2018).
(++)  Povprečna vrednost za obdobje 2013-2016 po podatkih Svetovne banke.
(/)  Podatek ni na voljo.

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

BDP in struktura potrošnje

V letu 2017 je Turčija beležila 7 % gospodarsko rast. EIU napoveduje 4,4 % rast v letu 2018, 4,1 % v letu 2019  in 3,9 % v letu 2020.


Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)

 


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

2017 2018* 2019* 2020*
Rast zasebne potrošnje 5,5 3,7 3,1 3,4
Rast javne potrošnje 2,5 6,0 5,5 5,0
Rast investicij 8,0 6,0 5,0 4,5

(*) EIU napoved.

Vir: EIU; Factiva, marec 2018.

Zunanja trgovina


Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2017 je izvoz blaga znašal 147,3 mlrd EUR, uvoz pa 198,9 mlrd EUR. To je povzročilo velik primanjkljaj v blagovni menjavi, ki je znašal –51,6 mlrd EUR, kar predstavlja 6,9 % BDP. Največ so v letu 2017 izvažali vozila, stroje, drage kamne in kovine, oblačila ter železo in jeklo. Glavni izvozni trg v letu 2017 je bila Nemčija, kamor so izvozili 9,6 % od celotnega izvoza. Sledijo Združeno kraljestvo, ZAE, Irak in ZDA. V letu 2017 je Turčija največ uvažala mineralna goriva, strojno, električno in elektronsko opremo, drage kamne in kovine ter vozila. Glavni uvozni trg v letu 2017 je bila Kitajska (10 % od celotnega uvoza). Sledijo Nemčija, Rusija, ZDA in Italija.

 


Turčija – gibanje izvoza in uvoza blaga 2015 – 2020 (grafični prikaz)

(*) EIU napoved.

 


Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2017 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2017 % od celote
Mineralna goriva, olja 15,9 Vozila 15,3
Stroji, jedrski reaktorji 11,6 Stroji, jedrski reaktorji 8,8
Električna in elektronska oprema 9,1 Biseri, dragi kamni, kovine 6,9
Biseri, dragi kamni, kovine 7,5 Oblačila in pribor za oblačila 5,6
Vozila 7,5 Železo in jeklo 5,
Vodilni uvozni trgi 2017 % od celote Vodilni izvozni trgi 2017 % od celote
Kitajska 10,0 Nemčija 9,6
Nemčija 9,1 Združeno kraljestvo 6,1
Rusija 5,1 ZAE 5,5
ZDA 4,8 Irak 5,4
Italija 3,5 ZDA 4,2
Slovenija (60. mesto) 0,2 Slovenija (29. mesto) 0,7

Vir: Factiva; ITC, junij 2018.

Tuje neposredne investicije

 


Gibanje tujih neposrednih investicij

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Turčiji so v letu 2015 znašale 131,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2012 je znašala -8,5 %. Celotne izhodne TNI Turčije so v letu 2015 znašale 40,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2012 pa je znašala 13,0 %.


Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Turčiji 2015 – 2018 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Vir: Factiva; ITC, avgust 2017.


Struktura tujih neposrednih investicij

V obdobju januar 2003 – marec 2017 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 120,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Nizozemska. Največ investicij je na področju nepremičnin in transporta.

Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2017

Država vlagateljica Obseg investicij (v mio EUR)
Nemčija 15.269,7
ZDA 13.411,7
Nizozemska 7.437,1
Francija 5.342,4
Japonska 5.134,9
Druge države 73.563,9
Skupaj 120.159,9

Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2017 

Panoga Obseg investicij (v mio EUR)
Nepremičnine 15.237,7
Transport 10.247,0
Kovine 5.124,9
Finančne storitve 4.134,8
Živilska in tobačna industrija 4.091,1
Drugi sektorji 81.324,4
Skupaj 120.159,9

Vir: FDI Intelligence, avgust 2017.

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo