Prodaja preko lokalnega agenta ali distributerja je v Turčiji (razen redkih izjem) skoraj nujna. Njihova prednost je poznavanje lokalnega gospodarskega okolja, kar je v Turčiji odločilnega pomena. Predvsem so pomembna osebna poznanstva, ki dvignejo zaupanje na ustrezno raven, da se partnerja začneta resno pogovarjati o poslu. Dodatno je potrebna stalna prisotnost izdelka / storitve na trgu, pri čemer agent odigra odločilno vlogo. Glede na to, da so zakonodajni in drugi institucionalni postopki, ki jih mora podjetje opraviti na poti do prodaje izdelkov, kar zapleteni, je tudi tu agent lahko zelo olajševalni element. Dodatna možnost je tudi ustanovitev lastnega podjetja v Turčiji oziroma v kateri od prostocarinskih con, ter vzpostavitev lastnega prodajnega omrežja, ki pa zahteva več izkušenj, ter večja vlaganja in se priporoča šele ko podjetje tržišče res dobro spozna.

Pomen državnih ter različnih gospodarskih institucij je med turškimi gospodarstveniki na zelo visokem nivoju. Tako so lahko npr. obiski na gospodarskih zbornicah, državnih promocijskih hišah, združenjih posameznih dejavnosti in predstavitev vašega podjetja ter interesov, zadetek v polno. Slovenija in Turčija imata dobre medsebojne politične odnose, zato lahko na naštetih ustanovah Veleposlaništvo RS v Ankari in Konzulat v Istanbulu še dodatno uspešno odpirata vrata in pomagata priti do ustreznih stikov in do pravih informacij.

Najpomembnejša je dobro pripravljena pogodba, ki jasno opredeljuje obveznosti in pravice obeh pogodbenih partnerjev. Pred podpisom pogodbe je priporočljivo preveriti tudi status svojega turškega partnerja, čeprav na splošno turška podjetja niso slabi plačniki. V Turčiji se s preučevanjem bonitete podjetij ne ukvarja specializirana agencija, status podjetja pa lahko preverite preko specializiranih podjetij, Dun and Bradstreet, Coface, in FitchRatings samo za podrobne preglede; ali povprašate po storitvi posredovanja bonitetne informacije pri kateri od slovenskih bank (npr. SID banka).

Za slovenska podjetja , ki začenjajo poslovanje s turškimi, lahko Generalni konzulat RS v Istanbulu pri  gospodarski zbornici preveri njihovo registracijo in redno plačevanje članarine ter eventualne zaznamke o problemih s plačili. Velja opozoriti, da informacija še zdaleč ni enakovredna bonitetni oceni podjetja. Ta informacija je brezplačna.

Opozorilo: v letu 2016 in že tudi v 2017 se je v redkih primerih zgodilo, da so slovenski uvozniki nakazali turškim ponudnikom nezavarovane avanse. Kasneje se je izkazalo, da turška podjetja sploh niso obstajala,  blaga niso dobavili, po izvršenem plačilu avansa pa se niso več odzivala. Da bi se izognili tovrstnim poslovnim prevaram svetujemo slovenskim podjetjem, da predhodno preverijo ali podjetja, s katerimi želijo sodelovati obstajajo in so ustrezno registrirana ter da podjetjem, ki jih ne poznajo ne nakazujejo nezavarovanih predplačil.

Iskanje pravice na turškem sodišču je zelo dolgotrajen in mukotrpen proces, zato se izvozniki raje zavarujejo na druge načine.

V skladu s turško zakonodajo se lastništvo blaga prenese na kupca ob izročitvi prevoznih dokumentov in predaji blaga prevozniku in tudi posebno določilo glede prenosa lastništva, ki se opredeli v pogodbi ne odpravi vseh tveganj. Zaradi tega je za izvoznika priporočljivo, da zahteva od kupca plačilo v obliki predplačila ali uporabi finančne instrumente bank za zavarovanje plačila.

Po podatkih Nove Ljubljanske banke so plačilni roki v primeru držav na prehodu (kamor spada tudi Turčija) precej dolgi (več kot 60 dni) in so odvisni predvsem od pogajalskih sposobnosti naših izvoznikov. Banka nudi kredite izvoznikom, kot tudi uvozniku/ kupcu slovenskega blaga ali njegovi banki za financiranje nakupa tega blaga. V primeru izvoza v države na prehodu, se podjetja najpogosteje poslužujejo instrumentov zavarovanj izvoznega poslovanja oziroma plačila:

V začetni fazi posla je trdno zavarovanje plačila neizogibno potrebno. Poleg tega se je potrebno zavedati možnega nihanja tečaja turške lire in se zavarovati proti tečajnim tveganjem.

Banka ima sklenjene korespondenčne odnose z večjimi turškimi bankami in ima veliko izkušenj pri poslovanju s Turčijo.

Seznam turških bank in informacije o finančnem sektorju najdete na The Banks Association of Turkey.

Cestni transport je imel v Turčiji vse do leta 2002 monopol s 94% deležem, železniški 3% delež, zračni 2,6% in morski transport 0,4%. Revitalizaciji zapostavljenim načinom transporta je dala vlada visoko prioriteto in z vrsto že doslej realiziranih projektov se je stanje precej izboljšalo. Več o tem na spletni strani Ministrstva za promet Turčije.

Turška obala, ki je dolga 8.300 km, ima 15 večjih javnih, 30 manjših in 35 specializiranih luk. Večino ladijskega prevoza tovora (243,5 mio ton letno) poteka preko sedmih luk: Haydarpasa, Derince, Izmir, Bandirma, Samsun, Mersin in Iskenderun.

Na področju ladijskega prevoza Turčija po priporočilu EU izboljšuje tehnične in še posebno evropske varnostne standarde in je število ladij na črni listi znižano iz 211 pod 30. Več informacij najdete na Podsekretariatu za pomorstvo. Transport blaga iz Turčije v Evropo in obratno se v večini primerov vrši preko RO-RO linij iz luk Haydarpasa v Istanbulu, Izmir in Mersin do Luke Trst. Informacije glede povezav s turškimi lukami iz Kopra lahko najdete na strani Luke Koper (sailing list) in na straneh turške pomorske trgovinske zbornice.

Novi projekti so prvenstveno usmerjeni v razvoj kombiniranega transporta, ki bo v bodočnosti  pridobili na pomenu. Pri tem bo široko uporabljen PPP sistem financiranja projektov. Veliko bodo vlagali tudi v povečevanje varnosti v vseh vrstah prometa, prednostno bodo vlagali v varnost pomorskega prometa. Pristanišča bodo postala logistični centri za kombiniran transport. Logistične storitve v Turčiji rastejo zelo hitro. Zaradi lege na križišču največjih trgovskih poti, je Turčija naravna kandidatka za to, da v prihodnosti postane velik logistični center.

Po podatkih Statističnega urada Turčije je v letu 2015 cestno omrežje obsegalo 385748 km cest, od tega 2542 km avtocest. Povezanost posameznih delov države je dobra. Najbolj znana je avtocesta E80, ki poteka čez Balkan preko Edirna in Istanbula do Ankare.

V septembru 2002 je bil z EU podpisan Memorandum o izboljšanju infrastrukture znotraj Panevropskega transportnega koridorja VIII (PEN). V juliju 2003 je bil uveden nov Zakon o cestnem prometu, ki se nanaša tako na nacionalne kot na mednarodne aktivnosti na področju cestnega transporta. Velik poudarek je na dvigu učinkovitosti, varnosti in kakovosti cestnega prevoza, ter kontroli nad stanjem in obtežitvi vozil v prometu.

V zadnjem desetletju je država izgradila zelo dobre in moderne cestne povezave. Prave avtoceste so plačljive z elektronskim sistemom cestninjenja. Veliko pa je 4 pasovnic, ki nimajo izven nivojskih križanj in ostale avtocestne varnostne strukture, omogočajo pa dobre povezave med kraji in niso plačljive.

Turčija ima 3 mostove, ki preko Bosporja povezujejo Evropo in Azijo, 18.3. 2017 pa je bila slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za most preko morske ožine Dardanele pri mestu Çanakkale.

V letu 2016 je bil dokončan in dan v promet Aurasiya Tunel, ki povezuje evropski in azijski del Istanbula pod Bosporom in ima 4 vozne pasove za osebna vozila.

Turčija ima enega največjih voznih parkov tovornih vozil. Slovenski izvozniki in uvozniki se pri poslovanju s Turčijo večinoma poslužujejo cestnega prevoza, ki so v večini turškega izvora, zaradi bolj ugodnih cen prevozov. Majhen delež blaga pa gre tudi preko dnevne letalske povezave med Ljubljano in Istanbulom.

Desetletja zapostavljena obsežna infrastruktura stopa v ospredje, da postane vezni člen transportnega koridorja TRACECA Evropa – Eurazija – Azija. Projekti modernizacije obstoječih pomembnejših prog za povečanje hitrosti vlakov na 130 km na uro so zaključeni. Na relacijah Ankara – Istanbul in Ankara – Konya, se gradijo visoko zmogljive trase za High Speed Train (250 km/h). Iz Ankare se gradi hitra povezava do Sivasa in naprej na vzhod do Erzuruma ter hitra proga Ankara – Izmir. Projekt Marmaray je tunel pod Bosporjem, ki je povezal oba kontinenta z železnico in je hrbtenica transportnega sistema-metro, odprt je bil oktobra 2013. Dolžina železniških prog 10.984 km (2007) bo z novimi projekti povečana za 2.302 km, železniški prevoz pa se posodablja, modernizira in uporablja čedalje več za prevoz tovora in potnikov. Vlada daje železniški prevoz v upravljanje tudi zasebnim operaterjem; povečanje konkurence zvišuje kvaliteto storitev za uporabnike. Železniška povezava med Slovenijo in Istanbulom je operativna za potniški in tovorni promet. Več informacij, tudi o prevozu tovora in potnikov najdete na spletni strani www.tcdd.gov.tr.

Združenje turških špediterjev UTIKAD združuje podjetja za kopni, pomorski, zračni in kombinirani transport in logistične storitve.

---

Letalski prevoz

Turčija ima 45 letališč, od tega 13 mednarodnih. Turkish Airlines je najhitreje rastoča letalska družba v Evropi in širše, leti na preko 200 mednarodnih in okrog 50 domačih destinacij. Turčijo povezuje s preko 100 držav sveta. Istanbul ima dve letališči, Atatürk na evropski in Sbiha Gökçen na azijski strani.

Ljubljana in Istanbul sta povezana z rednimi letalskimi linijami enkrat ali dvakrat dnevno z letali turškega prevoznika Turkish Airways.

 

Poglejte si tudi:

• Carinske dajatve, obdavčitev podjetij
• Organizacijske oblike družb v Turčiji